Predstavitev JSS MOMS/Cilji in usmeritve

Cilji in usmeritve

Predogled tiska

REŠEVANJE STANOVANJSKE PROBLEMATIKE

Stanovanjska izgradnja mora biti zasnovana dolgoročno, zato je potrebno upoštevati vse oblike gradnje, prenovo in racionalno zasedenost stanovanj. Potrebno je izdelati realen stanovanjski program pri katerem je potrebno upoštevati lokalne značilnosti prostora. Temeljni cilj, je v ustvarjanju pogojev v katerih bo čim več občanov ob lastnem prizadevanju primerno rešilo svoje stanovanjsko vprašanje, opredeliti stanovanjski fond za socialne upravičence in druge marginalne skupine občanov ob ustrezni pomoči pri plačevanju najemnine.

Za ranljive skupine občanov:
  • za socialno ogrožene je potrebno zagotoviti bivalne enote, z gradnjo le-teh na primerni lokaciji ali preureditvijo dotrajanih stanovanj ali stavb, ki so v naši lasti,
  • skupaj z nepremičninskim skladom ZPIZ-a bomo zagotovili dodatne stanovanjske kapacitete za starejše občane z izgradnjo oskrbovanih stanovanj,
  • za občane s posebnimi potrebami bomo prilagodili stanovanja, za njihovo nemoteno gibanje.

Bivalna enota je grajen ali premičen prostor ali skupina prostorov, namenjena začasnemu reševanju stanovanjskih potreb socialno ogroženih oseb. Bivalne enote se glede na namen in način uporabe razvrščajo na:
  • bivalne enote s sanitarijami in mini kuhinjo,
  • bivalne enote s souporabo sanitarij ali s souporabo kuhinje,
  • bivalne enote s souporabo sanitarij in s souporabo kuhinje.
Zagotoviti je potrebno stanovanjske enote za posebne namene – za ljudi, ki so migracijskega značaja, kot so študentski domovi za študente in dijake, za prosilce z deficitarnimi poklici (zdravniki, strokovnjaki z različnih področij, kulturniki itn.)


VZDRŽEVANJE STANOVANJSKEGA FONDA

Vsa stanovanja in poslovne prostore je potrebno investicijsko vzdrževati in prenoviti, da se stanovanjski fond ohrani in izboljša. Skupaj z upravljalci stanovanjskih stavb in ostalimi lastniki je potrebno poskrbeti za obnavljanje skupnih delov stavb, s čimer bomo pripomogli k boljšim pogojem bivanja v posameznem stanovanju. Zamenjati bo potrebno dotrajane dele v stanovanjih, predvsem menjati okna in obnoviti kopalnice. Ob izpraznitvi stanovanja in pred ponovno oddajo v najem, je potrebno stanovanje obnoviti skladno s sedanjimi standardi in potrebami najemnikov.


POMOČ PRI PLAČEVANJU NAJEMNINE (SUBVENCIONIRANJE)

Kljub stroškovnemu principu neprofitnih najemnin bomo z različnimi oblikami pomoči ohranjali socialno vzdržnost najemnih razmerij s subvencioniranjem najemnin, skladno z vladno uredbo, za katero se pričakuje, da bo spremenjena tako, da bo ustrezno znižan dohodkovni prag za pridobitev subvencije in bo tako povečano število upravičencev do subvencij.

Poleg najemnikov neprofitnih stanovanj so upravičenci do subvencije tudi najemniki namenskih najemnih stanovanj do višine neprofitne najemnine in najemniki bivalnih enot. Po novem sistemu je dohodkovni prag za upravičenost do subvencije nižji, višina subvencije pa je odvisna od dohodka posamezne družine in lahko znaša največ 80% najemnine. Vloge se oddajo na predpisanih obrazcih. O upravičenosti do subvencije se odloči z odločbo v upravnem postopku. Odločba velja največ eno leto, nato pa mora stranka podati novo vlogo.

NOVO!
Od 01.01.2009 lahko občani Mestne občine Murska Sobota pridobijo subvencijo za najemnino za tržno stanovanje, vendar se mora najeto stanovanje nahajati v Mestni občini Murska Sobota. Pogoj za pridobitev te subvencije je, da se je prosilec prijavil na razpis za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem in je uvrščen na prednostni listi. V primeru, da Javni stanovanjski sklad več kot eno leto ni objavil razpisa, pa mora prosilec najprej vložiti vlogo za pridobitev neprofitnega stanovanja (za namene subvencioniranja) izven razpisa in če izpolnjuje pogoje za najem neprofitnega stanovanja, lahko vloži še vlogo za subvencioniranje tržnega stanovanja. Obe vlogi lahko prosilec dobi na sedežu Javnega stanovanjskega sklada Mestne občine Murska Sobota, Trg zmage 1.

IZVAJANJE STANOVANJSKE POLITIKE


Skladno s sprejetimi pravilniki in politiko bomo oddajali stanovanja (javni razpis za oddajo stanovanj v najem) ter bivalne enote in izvajali zamenjave stanovanj. Pri dodeljevanju stanovanj bodo imele prednost družine z več otroki, mladi in mlade družine, družine z manjšim številom zaposlenih, invalidi in družine z invalidnim članom, občani z daljšo delovno dobo in daljšim časom stalnega bivališča v občini, občani, ki so ostali brez stanovanja ali so podnajemniki, samske osebe in prosilci s posebnimi potrebami. Bivalne enote bodo dodeljene prosilcem iz seznama upravičencev, katerih socialna problematika bo najtežja. Z namenom racionalne izrabe, da bodo najemniki zasedali stanovanja primerno velika glede na njihovo število družinskih članov in gmotnih razmer, bomo izvajali zamenjave stanovanj glede na razpoložljivost le teh.

Upravne naloge bomo izvajali na učinkovit način:
  • najobsežnejša naloga je vodenje registra stanovanj,
  • za najemnike vseh neprofitnih najemnih stanovanj, ki vlagajo prošnje za subvencijo najemnine, je pomembno ažurno odločanje o njihovi upravičenosti,
  • z vidika socialne varnosti je pomembno preverjanje višine najemnin,
  • urejali bomo lastninsko dokumentacijo in vpisovanje v zemljiško knjigo.

KATASTER STANOVANJ V GEOGRAFSKI INFORMACIJSKI BAZI OBČINE MURSKA SOBOTA

Stanovanjski zakon nalaga občinam, da so dolžne voditi evidence katastra stavb. Ločimo kataster stavb in centralni register stanovanj, katerega vodi Geodetska uprava Republike Slovenije v skladu z določili zakona, ki ureja evidentiranje nepremičnin in register stanovanj, katerega vodi občina, na območju katere se stanovanje nahaja. V registru stanovanj se vodijo podatki za posamezna stanovanja prevzeti iz katastra stavb in drugi podatki o stavbah in stanovanjih, ki jih določi občina z odlokom oziroma so določeni z drugimi predpisi. Kataster stavb in registri stanovanj se vodijo povezano, v njih pa se uporabljajo identifikacijske številke stavbe in delov stavbe iz katastra stavb. 10. člen stanovanjskega zakona natančno določa katere podatke naj zajema register stanovanj. To so:
  • podatki o lastnikih, solastnikih in najemnikih stanovanj (EMŠO, ime, priimek in naslov),
  • podatki o stanovanjih, in sicer
    • vrednost,
    • površina,
    • leto zgraditve,
    • število sob v stanovanju in pomožnih prostorov,
    • pripadajoči idealni deleži,
    • vrsta stanovanja in
    • višina najemnine, če gre za najemno stanovanje.
Omogočena je tudi naslednja funkcionalnost:
  • navedba podatka o parcelni številki, kjer se nahaja stanovanje,
  • izpis podatkov direktno iz evidenc v najemno pogodbo,
  • pregled faze sodnega postopka, v kolikor je najemnik zapadel vanj,
  • izračun višine najemnine,
  • razvid časovne veljavnosti pogodbe,
  • opomnik preteka pogodbe,
  • razvid podatkov iz zemljiške knjige,
  • razvid točkovanja stanovanja + možnost sprememb,
  • dolg posameznega najemnika,
  • mesečni obračun najemnine in
  • mesečna plačila najemnine.

TVEGANJA

Javni stanovanjski sklad se financira pretežno iz najemnin za stanovanja in poslovne prostore, zato so sredstva omejena. V letnih proračunih zagotavlja javni sklad pridobljena sredstva za tekoče stroške v okviru lastnega poslovanja, za vzdrževanje lastnih stanovanj (investicijsko in tekoče) in za nove investicije. Praksa kaže, da bi bilo potrebno več sredstev nameniti za vzdrževanje stanovanj in tudi za njihovo obnovo (predvsem obnovo kopalnic z zamenjavo kompletne vodovodne instalacije in zamenjavo oken), vendar so želje večje od možnosti.

Z gradnjo dveh stanovanjskih stavb v zadnjih šestih letih z neprofitnimi stanovanji smo zadovoljili potrebe po dražjih neprofitnih stanovanjih. Nujno pa bi potrebovali neprofitna stanovanja z nižjo najemnino (bivša socialna stanovanja) katerih gradnja ni možno, saj so stroški gradnje previsoki. V poštev pride le nakup starih stanovanj, katerih ponudba je trenutno zelo skopa, cene pa do dobesedno podivjale.